V petek, 28.10.2022, smo v Tropski hiši otvorili nov izobraževalno-naravovarstveni projekt z naslovom ‘Čisto pravi zmaji’. Na ogled smo tokrat postavili več kot 10 družin luskarjev (kameleoni, gekoni, skinki, galivase, goži, strupeni goži, med njimi kobre, varani, gadi, med njimi klopotače, modrasi in suličarke, pitoni in udavi) za katere skrbimo v Tropski hiši. Številne vrste so na ogled prvič, med njimi čisto pravi zmajček – azijski vodni varan (Varanus salvator). Pomemben del projekta je tudi nova izobraževalna razstava v besedi in sliki. Luskarji so ranljiva skupina plazilcev. Številne vrste so danes vedno redkejše zaradi vplivov človeka na njihovo okolje in osebke. Najbolj jih prizadenejo izguba življenjskega prostora, lov in krivolov, nezakonito trgovanje s prostoživečimi živalmi za potrebe turizma in trga eksotičnih hišnih ljubljencev ter vnos tujerodnih vrst v njihove habitate. V Tropski hiši o luskarjih z več kot 30 predstavniki kač in kuščarjev izobražujemo in ozaveščamo javnost o tej skupini živali, številne redke vrste tudi vzrejamo. V letošnjem letu smo dobili tudi naraščaj ogroženih vrst kuščarjev – dnevnih gekonov Roberta Mertensa (Phelsuma robertmertensi) ter rumenoglavih dnevnih gekonov (Phelsuma klemmeri).
Luskarji in zmaji
Luskarji, znanstveno ime Squamata, so največji red plazilcev z več kot 10.900 vrstami. Znanstveniki so jih glede na sorodnost umestili v več skupin. Najbolj poznani so kače (Serpentes) in kuščarji (Lacertilia), manj poznani pa kolutniki (Amphisbaenia). Prav te živali so v zgodovini burile domišljijo ljudi in jih navdihovale pri snovanju različnih pripovedk, ljudskih izročil in pravljic o zmajih.
Vsakdo pozna zmaje, ta mitološka bitja oziroma pošasti, ki so jih ljudje po vsem svetu v zgodovini povezovali z dobrim ali slabim. Njihov videz se glede na izvor razlikuje, vsem pa sta skupna luskasta koža in videz plazilca s krili, ki leže jajca.
Luskarji so živali z nestalno telesno temperaturo, ki je odvisna od temperature okolja. Da so lahko aktivni, morajo telo segreti na določeno temperaturo. Njihovo telo pokrivajo rožene luske in ploščice, in po tem je ta velika skupina plazilcev tudi dobila ime. Luskarji se levijo, kar pomeni, da povrhnjica njihove kože večkrat odstopi in nato odpade ali pa si jo pomagajo sleči z drgnjenjem telesa ob kamenje, veje ali korenine.
Azijski vodni varan (Varanus salvator)
Azijski vodni varan je prilagojen življenju na kopnem, odlično tudi pleza in plava. Varani pogosto pobegnejo na drevo pred plenilci, pri tem pa jim odlično služijo močne noge in kremplji. Rep uporabljajo za lovljenje ravnotežja pri hoji in teku, z njim dobro plavajo ali se branijo pred plenilci. Pri plenjenju in obrambi uporabljajo močne čeljusti, zobe in kremplje. So samotarske živali.
Ali veš, da je azijski vodni varan druga največja vrsta kuščarja na svetu? Prvo mesto pripada njegovemu bližnjemu sorodniku, komodoškemu varanu.
Varani (Varanidae) so skupina kuščarjev, ki poseljujejo topla območja Azije, Afrike in Oceanije. Njihovo telo je dolgo od 20 centimetrov do 3 metrov. Prepoznamo jih po daljšem vratu, močnih nogah in ostrih krempljih. Rep je močan in namenjen lovljenju ravnotežja pri hoji, teku in plezanju. Varani repa ne odvržejo, kar sicer lahko storijo mnoge druge vrste kuščarjev. Lahko pa rep uporabijo kot bič v obrambi. Hranijo se z živalsko hrano, le nekatere, pretežno drevesne vrste, so plodojede. Dvorjenje in parjenje varanov je večkrat agresivno, včasih lahko samec samico celo ubije. Po uspešnem parjenju čez nekaj mesecev samice odložijo jajca v gnezdo.
Varujmo luskarje
Številne vrste luskarjev so danes vedno redkejše zaradi vplivov človeka na njihovo okolje in osebke. Najbolj jih prizadenejo izguba življenjskega prostora, lov in krivolov, nezakonito trgovanje s prostoživečimi živalmi za potrebe turizma in trga eksotičnih hišnih ljubljencev ter vnos tujerodnih vrst v njihove habitate. Veliko ljudi se luskarjev, predvsem kač, boji in do njih goji neutemeljene predsodke, zato jih zaradi strahu v naravi preganjajo ali celo pobijajo. Veliko luskarjev je do danes že izumrlo, predvsem veliko izgubo le-teh pa beležijo v Afriki. V sodobnih živalskih vrtovih, parkih in ostalih institucijah se trudimo ljudem z izobraževalnimi programi približati te zanimive in v naravi pomembne prebivalce našega planeta. Nekatere redke vrste so vključene tudi v mednarodne vzrejne programe za preživetje vrst.
