MOHOLIJEV GALAGO – ljubka afriška polopica v Tropski hiši

On je prišel iz Jihlave, ona iz Zagreba. Bo ljubezen dveh afriških polopic obrodila sadove v Celju? Po priporočilu strokovnjaka za primate iz živalskega vrta v Pragi, je v Tropsko hišo iz bližnjega zagrebškega živalskega vrta prispela ljubka samica moholijevega galaga (Galago moholi). Transport je potekal gladko, tudi zaradi njene majhnosti. V večernih urah smo samico naselili v njeno novo domovanje, v Afriško savano Tropske hiše, kjer že prebiva samec, ki je v maju k nam prišel iz živalskega vrta Jihlava. Par se je nemudoma ujel, skupaj raziskoval prostor in se hranil, le dan kasneje sta si galaga delila še gnezdo. Medsebojne naklonjenosti mladi par res ne skriva, zato v naslednjem letu, ko samica postane spolno zrela, lahko pričakujemo naraščaj.

Moholijev galago (Galago moholi) je manjša vrsta polopice, velika 14 do 17 centimetrov in težka od 140 do 250 gramov. Njihov rep meri od 11 do 28 centimetrov. V naravi poseljuje območja tropske Afrike, med drugim območja Angole, Botsvane, Konga, Mozambika, Namibije, Južne Afrike, Tanzanije, Zambije in Zimbabveja.

Večino časa preživi na drevju, po katerem se premika s hitrim skakanjem. Je nočna žival, zato dan preživi v drevesnem duplu. Ta afriška polopica zelo dobro sliši, vidi in voha. Še vedno ima smrček, ne nosu, kot ga imajo prave opice. Glede na svojo velikost ima moholijev galago največje uhlje med primati.

Hrani se z različnimi žuželkami in ostalimi manjšimi živalmi, pogosto pa zaužije drevesne smole, sokove, cvetni prah in plodove.

Galagi se združujejo v manjše skupine od 2 do 7 živali. Skupino pogosto tvori samica z njenimi različno starimi mladiči. Samci so večkrat samotarji, njihova ozemlja pa se pokrivajo z ozemlji samic. Skupino najdemo skupaj ob spanju, ponoči, ko postanejo galagi dejavni, pa se razpršijo po ozemlju in hrano iščejo posamično. Galagi so teritorialne živali.

Samica je noseča od 121 do 124 dni, nato pa rodi 1 do 2 mladiča. Mladiči so spolno zreli že po približno 300 dneh. Moholijevi galagi živijo do 17 let. Življenjska doba je v umetnem okolju daljša.

ALI VEŠ, da vezi v nogah galagov delujejo kot katapulti? Pri skoku jih tako sprožijo, da galaga poženejo za 10kratno dolžino njegovega telesa. Za boljši oprijem na podlago si na noge in roke nanesejo urin, prav tako pa z njim sproti označijo ozemlje.