Tropska hiša je v manj kot dveh letih delovanja postala dom več kot 170 vrstam živali in tako postala največja znanstvena institucija v državi, ki na enem mestu vzreja različne živalske skupine v umetnem okolju. Mnoge vrste v naravi so ogrožene, tudi zlatoglavi levič (Leontopithecus chrysomelas). Celjska družina te vrste opic tamarink se je povečala že na 6 članov. Mnoge vrste živali so Slovenijo obiskale prvič v zgodovini države. Med njimi najdemo številne rekorderje živalskega sveta – največjega kopenskega mehkužca, največje pajke na svetu, orjaške škorpijone, najbolj strupeno vrsto dvoživke na svetu, največje ščurke, največjo celinsko želvo, najmanjšega evropskega glodavca, najredkejšo vrsto krokodila in mnoge druge. Pred nedavnim pa je živalska družina Tropske hiše dobila še dva nova primata. Gre za zahodno pritlikavo marmozetko (Cebuella pygmaea), najmanjšo vrsto pravih opic na svetu, ki v naravi poseljuje območja severozahodnega amazonskega deževnega gozda.
Zahodna pritlikava marmozetka v Tropski hiši
Zahodna pritlikava marmozetka (Cebuella pygmaea) je najmanjša vrsta opice na svetu. Odrasli osebki te vrste namreč zrastejo od 12 do 16 centimetrov, rep je dolg od 17 do 23 centimetrov, njihova teža pa se giblje od 85 do 140 gramov. Tako kot večina vrst primatov je tudi ta vrsta družabna žival. Posamezniki se združujejo v skupine od 2 do 9 živali. Skupino običajno oblikujeta samec in samica ter njuni mladiči. Družina živi na določenem ozemlju, na katerem najde dovolj virov hrane. Če je hrane več, je prostor manjši. Pritlikave marmozetke so vsejede živali. Njihov jedilnik sestavljajo različni sočni plodovi, drobne živali, največji odstotek njihove prehrane pa predstavljajo smole in drugi rastlinski sokovi. Sporazumevajo se z različnimi piski in ostalimi zvoki, telesnimi vonjavami in govorico telesa.
Zahodna pritlikava marmozetka je na IUCN rdeči seznam umeščena kot ranljiva vrsta. Številčnost žvali v naravi pada. Vrsto ogrožajo predvsem krčenje življenjskega prostora za potrebe kmetijstva, gozdarstva, in urbanizacije ter lov in nedovoljena trgovina s hišnimi ljubljenci. »Zaradi svoje majhnosti so te opice še vedno pogosti hišni ljubljenci, vendar se iz vidika varovanja narave, veterine in dobrobiti živali to odsvetuje, nekatere države pa lastništvo nad primati tudi prepovedujejo. Vsaka eksotična živalska vrsta potrebuje ustrezne pogoje za normalno in zdravo življenje. Poleg specifične prehrane, svetlobe in temperature ter ustreznega prostora, opice potrebujejo tudi ustrezno socialno strukturo skupine, ki pa jo v stanovanju, kje živimo ljudje, težko zagotovimo. Mlade živali za potrebe prodaje prehitro odvzamejo staršem in jih hranijo ročno. Takšen način lahko povzroči nepravilen čustveni razvoj osebkov in vedenjske anomalije.« Je povedal ustanovitelj in direktor Tropske hiše Simon Cirkulan.
V Tropski hiši živita dva mlada samca pritlikavih marmozetk, ki sta prišla v Celje iz živalskega vrta v Linzu v sklopu izmenjave redkih živalskih vrst v naravovarstvene namene. Zanju že iščemo družbo samic. Poleg oblikovanja ustrezne ograde z veliko vejami in debli za plezanje smo poskrbeli še za ustrezno temperaturo in vlažnost, UV svetlobo, primeren jedilnik s prvovrstno hrano, ki jo za vsak obrok tudi stehtamo. Pritlikavi marmozetki si ogrado delita še z rdečenogimi kornjačami.
Novitete Tropske hiše
V zadnjih mesecih in tednih smo v Tropsko hišo naselili veliko novih vrst živali. Med opaznejše spadajo azijski vodni udav (Varanus salvator), puščavski rogati gad (Cerastes cerastes) in navadni udav (Boa constrictor), ki jih predstavljamo v aktualni izobraževalni razstavi Čisto pravi zmaji. Na novo lahko od blizu opazujemo še okroglouho slonjo rovko, evrazijsko pritlikavo miš, progasto miš, amazonsko mlečno žabo in mavrične lorije. Nekaj vrst pa še čaka v karantenskem prostoru. Simon Cirkulan: »Tropsko hišo smo nadgradili z novimi izobraževalnimi tablami, ki spremljajo živali ob njihovih bivališčih. V terarije smo naselili še nekaj novih vrst, ki so bile prej obiskovalcem skrite, kar nekaj pa smo jih v Tropsko hišo naselili iz drugih živalskih vrtov. Ponosni smo na dosežene cilje v izobraževanju, ozaveščanju in naravovarstvu. Uspešno sodelujemo z ostalimi znanstvenimi in naravovarstvenimi institucijami po Svetu. Hkrati je Tropska hiša postala center regije na področju biološkega izobraževanja in usposabljanja – pri nas obvezno prakso opravljajo dijaki strokovnih srednjih šol, za predšolske in šolske otroke izvajamo formalne programe izobraževanja in nudimo okolje za preučevanje živali študentom diplomskega in podiplomskega študija. V bližnji prihodnosti načrtujemo izgradnjo vzrejnega centra ogroženih opic tamarink, edinstvenega in verjetno edinega v tem delu Evrope. Rabi pa bi pričeli z oblikovanjem Bioparka, vendar pa za ta novi projekt še vedno iščemo primeren prostor. Prostori Tropske hiše v stavbi Celjskega doma, ki jih najemamo od mestne občine Celje, so postali že premajhni, možnosti širitve pa se nam ne obetajo. Kritično nam namreč primanjkuje skladiščnih in vzdrževalnih prostorov, prostorov za osebje ter parkirnih prostorov, ki so pomembni za normalno in osnovno delovanje takšne institucije.«
Mladiči
V Tropski hiši vzrejamo manjše živali, ki jih drugje pogosto niti ne opazimo, vendar pa so te izredno pomembne iz naravovarstvenega vidika. Zato smo izredno ponosni na rojstva živali, ki se zgodijo pri nas. V letošnjem letu smo dobili kar dva legla ogroženih opic, zlatoglavih levičev, leglo progastih mongust, malih madagaskarskih tenrekov, rumenoglavih dnevnih gekonov, dnevnih gekonov Roberta Mertensa, pritlikavih afriških polhov, progastih in pritlikavih miši, skobčevk, riževcev, ameriških gožev, modrasov, Antonyjevih podrevnic, brazilskih morskih prašičkov, pritlikavih kuncev in številnih nevretenčarjev.
O Tropski hiši
Tropska hiša je neprofitna naravovarstvena in izobraževalna institucija v centru mesta Celje. V manj kot dveh letih delovanja je postala dom več kot 170 vrstam živali in tako postala največja znanstvena institucija v državi, ki na enem mestu vzreja različne živalske skupine v umetnem okolju. Mnoge vrste živali so Slovenijo obiskale prvič v zgodovini države in so svoj novi dom našle prav v Celju. Postala je okolje za izobraževanje in ozaveščanje ter vzrejo naravovarstveno pomembnih vrst. Navdušila je stroko ne samo doma, ampak tudi po svetu ter postala zgodba o uspehu. Med drugih je postala ena izmed najbolj obiskanih turističnih destinacij v Celju že v prvem letu delovanja.
