Med pregledom ograde in hranjenjem družine moholijevih galagov je minulo soboto oskrbnica živali v Tropski hiši opazila še nenavaden prizor. »Med hranjenjem galagov v poznih popoldanskih urah sem opazila, da samica Ayanna ni prišla po hrano. Preverila sem vsa gnezda in jo opazila v enem izmed manjših gnezd, kjer družina galagov ne spi. Za spalnico so si namreč izbrali večje gnezdo, kjer drug ob drugem prespijo dan. V nedeljo so se galagi zbudili prej in bili aktivni, tako samec kot samica in njuna starejša mladiča. Nato sem v manjšem gnezdu zaznala še eno premikanje. Preverila sem gnezdo in zagledala presenečenje – vame sta zrla dva para drobnih oči.« Je veselo novico o novem rojstvu teh manjših afriških polopic sporočila sodelavcem oskrbnica živali Zala. Samica moholijevih galagov, Ayanna, je postala mama dvojčkoma.
Moholijevi galagi v Tropski hiši
Prvi moholijev galago je v Tropsko hišo prispel že v prvem letu delovanja, leta 2021. To je samec Amani, rojen v živalskem vrtu Jihlava na Češkem. Moholijevi galagi se združujejo v času parjenja, v skupine pa se povezujejo tudi samice z različno starimi mladiči. »Tudi mi smo želeli mladiče moholijevih galagov, zato smo kmalu začeli z iskanjem samice v sklopu sodelovanja sodobnih živalskih vrtov v Evropi. Strokovnjak in koordinator za male sesalce v živalskem vrtu Praga nam je predlagal, da sprejmemo mlado samico, ki si z našim samcem ni v bližnjem sorodstvu. Sam namreč vodi rodovno knjigo moholijevih galagov v Evropi. Tako smo iz živalskega vrta Zagreb po nekaj mesecih pripeljali še prvo samico.« Je povedal Simon Cirkulan, biolog in direktor Tropske hiše v Celju. Oskrbnica Pia ji mladi samici nadela ime Ayanna, kar v svahiliju pomeni ‘lepa cvetlica’. Amani in Ayanna sta se zaljubila na prvi pogled in v Tropski hiši starša tokrat postala že drugič. Moholijevi galagi v Sloveniji prebivajo le v Tropski hiši, prav tako pa je Tropska hiša prva naravovarstvena institucija v zgodovini, ki gosti to vrsto primatov. »Mlade moholijeve galage bomo, ko bodo odrasli, podarili ostalim naravovarstvenim parkom v Evropi, ki bodo še naprej skrbeli za ohranjanje te vrste v umetnem okolju in z njo ozaveščali javnost o pomembnosti in ohranjanju te vrste v naravnem okolju.«
V Tropski hiši obiskovalci moholijeve galage spoznavajo predvsem v izobraževalnih programih tropskih dogodivščin, kot so Primatolog za en dan, Škrati primati in Tropska hiša ponoči. Takrat se galagi zbudijo in postanejo aktivni.
Moholijev galago (Galago moholi)
Moholijev galago (Galago moholi) ali tudi južni mali galago je nočna vrsta primata. Znanstveno je umeščena v družino Galagidae z 21 predstavniki, prav vse vrste pa poseljujejo območja podsaharske Afrike. Ustrezajo jim suhi in savanski gozdovi in gozdovi ob vodnih telesih. Večkrat jih najdejo v krošnjah akacij, kjer iščejo hrano, spijo in skrivajo pa se v votlih deblih teh dreves. Telo moholijevega galaga v povprečju meri 15 centimetrov, rep pa 23 centimetrov. Tehtajo od 140 do 250 gramov, samci pa so večji in težji od samic. Prepoznamo jih po okrogli glavi z velikimi gibljivimi uhlji ovalne oblike. Z njimi usmerjajo zvoke proti notranjemu ušesu in odlično slišijo. Zaznavajo tudi najmanjše šume, ki jih s premikanjem povzročijo žuželke in ostale drobne živali, s katerimi se hranijo. Oči so velike in oranžno obarvane. Z njimi dobro vidijo. Smrček je majhen in vlažen. Dlaka je obarvana sivo z rjavimi odtenki, na trebuhu je svetlejša. Prsti galagov so gibljivi, na njih pa so blazinice ovalnih oblik za boljši oprijem ob veje in drevesa, po katerih plezajo in skačejo.
Moholijevi galagi se hranijo z žuželkami in ostalimi nevretenčarji, drevesnimi smolami in plodovi. V Tropski hiši jim ponudimo tri različne obroke. Poleg žuželk, kot so kobilice, ščurki, črički in ličinke hroščev, jim oskrbniki pripravijo še obrok sadja in zelenjave ter drevesne smole. Hrano jim večkrat skrivajo v različne predmete, da se galagi pri hranjenju razgibajo in stimulirajo možgane.
Ali veš, da …
- v naravi moholijevi galagi poseljujejo območja Angole, Bocvane, Republike Kongo, Malavija, Mozambika, Namibije, Južne Afrike, Tanzanije, Zambije, kraljevine eSvatini in Zimbabveja?
- galagi pripadajo skupini strepsirinov (Strepsirrhini) oz. polopicam, med katere uvrščamo še lemurje, lorije in pote?
- moholijevi galagi spolno dozorijo pri približno 300 dneh, samica je breja od 121 do 124 dni in skoti enega ali dva mladiča? Mladiči so ob rojstvu odlakani in imajo odprte oči. V gnezdu ostanejo prvih 10 dni, pri 4 tednih pa že sami lovijo žuželke. V umetnem okolju iz gnezda splezajo že 1 dan po rojstvu.
- te polopice zelo dobro slišijo, vidijo in vohajo? Glede na svojo velikost ima moholijev galago največje uhlje med primati.
- domorodci galagom pravijo ‘dojenčki grmičevja’? Oglašanje galagov jih je spominjalo na jok dojenčkov, ki je prihajalo iz grmovja. Od tod izvira tudi angleško ime ‘Bush Baby’.
- se Moholijevi galagi združujejo v manjše skupine od 2 do 7 živali? Skupino pogosto tvori samica z njenimi različno starimi mladiči. Skupino najdemo skupaj ob spanju, ponoči, ko postanejo galagi dejavni, pa se razpršijo po ozemlju in hrano iščejo posamično.
- so galagi teritorialne živali? Območje samca se na robovih prekriva z območji samic.
- da vezi v nogah galagov delujejo kot katapulti? Pri skoku jih tako sprožijo, da galaga poženejo za 10 kratno dolžino njegovega telesa. Za boljši oprijem na podlago si na noge in roke nanesejo urin, prav tako pa z njim sproti označijo ozemlje.
- je najdaljša zabeležena starost moholijevega galaga 17 let? V naravi je življenjska doba krajša zaradi prisotnosti plenilcev, zajedavcev, ponekod pomanjkanja virov hrane in prisotnosti številnih bolezni.
Bo vrsta postala ogrožena?
Trenutno rdeči seznam ogroženih vrst IUCN moholijeve galage umešča med vrste, katerih populacija je v naravi stabilna. Vendar pa se v zadnjem času povečuje lov divjih živali tudi za namene trga hišnih ljubljencev. »Popularna socialna omrežja, kot sta TikTok in Instagram, v zadnjem času prikazujejo številne posnetke z eksotičnimi živalmi kot idealnimi hišnimi ljubljenci. Med njimi so tudi moholijevi galagi. Ljudi privlači ljubkost teh živali, ki jo prikazujejo posnetki, vendar pa so ti večinoma nerealni, saj prikazujejo le pozitivna in izbrana vedenja galagov. Ljudje si te nenavadne živali zaželijo tudi sami, pri tem pa pozabijo, da je za kvalitetno življenje galagov potrebno poskrbeti za številne dejavnike, ki jih v stanovanju težko zagotovimo. Ne samo, da so v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, z veterinarskimi uredbami primati prepovedani hišni ljubljenci, imajo moholijevi galagi drugačen bioritem kot človek. So nočne živali in dan prespijo. Motnje bioritma ter pomanjkanja osnovnih bioloških potreb lahko vodijo v različne motnje in bolezni. Poleg tega so lahko vir različnih bolezni, ki se prenašajo na človeka, prav tako pa so galagi občutljivi na človeške bolezni, kot je na primer herpes virus, ki so večinoma ob okužbi zanje usodne. Moholijevi galagi vsekakor niso primerni hišni ljubljenci. O tem želimo ozaveščati in izobraževati tudi javnost.« Je povedal Simon Cirkulan.
Tropska hiša
M: blagajna 040 340 306