Ob koncu lanskega leta je v Tropsko hišo prispela ogrožena vrsta lemurjev – obročkastorepi maki ali kata (Lemur catta). Predstavnika polopic Madagaskarja, samica Kintana in samec Mialy, sta se odlično prilagodila na novo okolje. Njun novi dom je postala afriška savana, kjer sta prvič spoznala orjaške ostrogaste kornjače, s katerimi si delita prostor, vstopata lahko v ogrado progastih mongust in pokukata v terarije afriških kač.
Obročkastorepi maki ali kata je vrsta lemurja, ki v naravi poseljuje grmičaste ter gozdnate pokrajine afriškega otoka Madagaskar. Z ostalimi vrstami lemurjev spada med endemične vrste polopic. Še vedno je nekoliko podoben svojim prednikom z dolgimi ostrimi podočniki, glavnikastimi sekalci, velikimi očmi ter smrčkom namesto nosu. Po teh značilnostih se loči tudi od pravih opic. Hrani se pretežno s plodovi, listi ter ostalimi deli rastlin. Obročkastorepi maki živi v skupini s specializirano strukturo in vedenjem, kjer so samice dominantne. Živali se gibajo tako po drevju kot tudi po tleh. Sporazumevajo se s pestrim spektrom glasov, govorico telesa in vonjavami žlez – številne žleze imajo razporejene po celem telesu. Samica po 135 dneh brejosti rodi enega, lahko tudi dva mladiča. Vrsta živi od 16 do 19 let, v umetnem okolju pa se pogosto podaljša.
Čeprav je vrsta izredno prilagodljiva in oportunistična, po podatkih IUCN rdečega seznama vrst spada med ogrožene vrste. Populacija v naravi je še vedno v upadanju, z nekaterih območij razširjenosti pa je že izginila. Največjo grožnjo ji predstavlja krčenje življenjskega prostora in divji lov.
To vrsto lemurja zato vzrejamo v številnih modernih živalskih parkih po vsem svetu, tudi v Tropski hiši, in tako skrbimo za raznoliko genetsko banko in zdravo populacijo živali v umetnem okolju, ki bi se, v primeru kritične ogroženosti v naravi, lahko naseljevala nazaj v naravno okolje (če bi bilo le-to v prihodnosti zaščiteno in nadzorovano). Kintana in Mialy sta se rodila leta 2019 v živalskem vrtu Bratislava in sta k nam prispela v okviru evropskega vzrejnega program EEP evropske zveze živalskih vrtov (EAZA). Sta pomembna ambasadorja svoje vrste, geni njune družine pa pomembni v genetski bazi vrste.
POMEMBNO! Čeprav so opice in polopice, med njimi tudi obročkastorepi maki, prikupne živali, nikakor niso primerni hišni ljubljenci. Tako kot ljudje, imajo radi družbo svoje vrste in celo še bolj – v skupini nenehno vzdržujejo medsebojne stike, se med seboj negujejo in izkazujejo naklonjenost. Tudi njihova higiena je drugačna kot pri človeku, pri spolni zrelosti pa pogosto postanejo agresivni. V Sloveniji lahko primate pridobijo le institucije z najvišjim veterinarskim standardom. Živali se v umetnem okolju, v modernih naravovarstvenih institucijah, vzrejajo z nekim višjim ciljem – dolgoročno ohranitvijo vrst z izobraževanjem ter s strokovno načrtovanimi vzrejnimi programi živalskih vrst.
ALI VEŠ, da beseda lemur izhaja iz latinske besede lemures, v prevodu duhovi, iz romanske mitologije, ki je bila prvič uporabljena ob opisovanju vitkih lorijev, navezovala pa se je na njihovo nočno življenje, gibanje, odbojne plasti v očeh in oglašanje, ki spominja na duhove, kasneje pa se je nanašala na primate z Madagaskarja?
ALI VEŠ, da eden izmed najbolj znanih lemurjev na svetu pripada prav obročkastorepim makijem? To je Kralj Julijan (King Julien) iz priljubljenega risanega filma Madagaskar.
ALI VEŠ, da poznajo lemurji naravni repelent, ki jih ščiti pred klopi, komarji in ostalimi zunanjimi zajedavci? To je izloček železnih kačic oziroma stonog. Lemur poišče stonogo in jo zdraži z rahlim grizenjem. Stonoga nato izloči dražeč izloček – benzokinon, ki si ga lemurji nato vtrejo v dlako. Čeprav je izloček lahko strupen, lemurji zaradi njega postanejo le omamljeni.
