»Novo odprta razstava pisanih in v naravi izredno strupenih karizmatičnih dvoživk v Tropski hiši na ogled, od 25. novembra dalje, prvič v Sloveniji postavlja več različnih vrst, podvrst in barvnih različic podrevnic, brezrepih tropskih dvoživk. Med njimi je tudi zlata podrevnica, najbolj strupena vrsta žabe na svetu.«
Kdo so podrevnice?
Podrevnice (Dendrobatidae) so skupina brezrepih dvoživk s približno 200 vrstami v 16 rodovih. V naravi poseljujejo vlažna tropska in subtropska območja Južne in Srednje Amerike. Prepoznamo jih po običajno vpadljivem, pisanem videzu, ki plenilce svari pred njihovo strupenostjo. Bolj pisane vrste podrevnic so tudi bolj strupene. Znanstveniki so ugotovili, da je strupenost podrevnic odvisna od tipa hrane – v naravi se namreč prehranjujejo tudi s takimi mravljami, termiti, ostalimi žuželkami, stonogami in pajkovci, ki vsebujejo toksine.
Zakaj razstava podrevnic v Tropski hiši?
Podrevnice so izredno privlačna in zanimiva skupina dvoživk. Njihova pestrost ter raznolikost se ne odražata le v številnih vrstah, pač pa tudi znotraj vrste. Osebki so namreč lahko v različnih lokalitetah različno obarvani. Poleg njihove barve je zanimiv njihov način življenja.
»Dvoživke, med njimi tudi podrevnice, predstavljajo največjo biomaso med vretenčarji v določenih ekosistemih. So pomemben člen prehranjevalnih verig in spletov. Hranijo se z ogromno količino insektov ter ostalih manjših živali, prav tako pa so pogosta hrana ostalim živalim. So indikator čistega okolja, saj so občutljive že na majhne spremembe v njem. Mnoge podrevnice postajajo ogrožene predvsem zaradi človekovega vpliva na okolje. V Tropski hiši želimo z razstavo podrevnic družbo ozaveščati o pomembnosti te raznolike in pomembne živalske skupine. Na ogled smo tako postavili približno 15 različnih vrst, podvrst in barvnih različic teh pisanih dvoživk, razstavo pa nadgradili še z izobraževalnimi tablami, kjer obiskovalci spoznajo življenje podrevnic, njihovo vlogo v naravnem okolju, ogroženost, naučijo pa se tudi, kako jim lahko v naravi pomagajo. Podrevnice so tako s svojim videzom in karizmo pomemben ambasador vseh živečih dvoživk, ki jih moramo v okolju bolj varovati.« Je povedal Simon Cirkulan, profesor biologije in kemija, ustanovitelj in direktor Tropske hiše v Celju.
‘Strup v malih stekleničkah’
Podrevnice skozi kožo izločajo številne lipofilne alkaloidne toksine. Le-ti služijo kot kemična obramba pred plenilci. Pri podrevnicah so odkrili 28 strukturnih razredov alkaloidov, ki jih podrevnice v telesu ne sintetizirajo same, ampak jih pridobijo z zaužitjem strupenih živali.
Domorodna ljudstva Srednje in Južne Amerike so kmalu prepoznala učinkovine strupa podrevnic in jih začela izkoriščati pri lovu ali celo boju. Strupene kožne izločke podrevnic so vtrli v puščice pihal in z njimi lovili. Žrtve so že zaradi majhnih količin strupa hitro umrle. Strup namreč deluje na srce in ga tudi ustavi.
Podrevnice v medicini
Čeprav strup podrevnic deluje toksično že v majhnih količinah, je lahko strup določenih vrst človeku tudi v pomoč. Znanstveniki ga uporabljajo za pripravo zdravila proti bolečinam. Epibatidin, alkaloidni toksin, ki ga nekatere podrevnice izločajo skozi kožo, je kar 200-krat močnejši od morfija. Izločki podrevnic so obetavni tudi kot mišični relaksanti, srčni stimulanti in zaviralci apetita.
Ogroženost
Podrevnice ogroža izguba življenjskega prostora zaradi izsekavanja tropskega gozda za namene gozdarstva, kmetijstva in urbanizacije. Nanje vpliva tudi vedno večje onesnaževanje s kemikalijami. Veliko vrst podrevnic ter njihovih populacij zdesetkajo smrtonosne glive in bakterije. Zaradi vpadljivega videza pa so podrevnice zanimive tudi za divje lovce, ki te žabe lovijo in prodajajo kot eksotične hišne ljubljence.
Podrevnice so umeščene na sezname prostoživečih divjih živali in rastlin ter njihovih delov, s katerimi je trgovanje prepovedano ali nadzorovano. Ščiti jih mednarodna konvencija CITES. Države podpisnice konvencije, med katerimi je tudi Slovenija, še bolj nadzirajo trgovanje in promet z divjimi vrstami.
Hitridiomikoza je nalezljiva bolezen dvoživk, ki jo povzročajo hitridne glive vrst Batrachochytrium dendrobatidis in Batrachochytrium salamandrivorans. Gre za nehifne zoosporske glive, katerih sporangiji se vgnezdijo med kožne celice dvoživk. Hitridiomikoza je povezana z dramatičnim upadom populacije ali izumrtjem kar 30 % vrst dvoživk v zadnjih letih.
Reševanje podrevnic
V sodobnih živalskih vrtovih potekajo projekti reševanja in ohranjanja dvoživk. Nekatere populacije so tako zdesetkane, da je v naravi ostalo le še nekaj deset zdravih živali. Zanje so znanstveniki vzpostavili program razmnoževanja za zaščito vrste v umetnem okolju. Mnoge vrste pa tudi zdravijo in vračajo nazaj v naravno okolje. Simon Cirkulan dodaja: »Tudi v Tropski hiši smo poskrbeli, da smo podrevnicam ponudili pogoje, v katerih se bodo lahko razmnoževale. Ker so vrste redke, nekatere ranljive ali ogrožene, bomo z vzrejo in vzrejnimi programi poskrbeli k zvišanju števila podrevnic v umetnem okolju. V kolikor se bo v prihodnosti pojavila potreba, da bomo podrevnice vračali v naravno okolje (če bo le-to še obstajalo), bodo potomci naših žab ponovno naselili območja Latinske Amerike.«
Pomagaj podrevnicam
- Izberi trajnostne izdelke
Z nakupom trajnostnih izdelkov pripomoreš k dolgoročnemu ohranjanju virov in manjšemu izčrpavanju le-teh. Trajnostna podjetja delujejo v skladu z naravo. S takšnim načinom proizvodnje se ohranjajo številni ekosistemi, ki so dom mnogim vrstam podrevnic.
- Izberi lokalne izdelke
Z izbiro lokalnih izdelkov pripomoreš k obstoju lokalnih kmetij in manjših podjetij. Prav tako je od kraja izdelave do potrošnika porabljenih manj transportnih surovin in energije. Manjša potrošnja zmanjša ogljični odtis in vpliv na okolje.
- Podpiraj naravovarstvene organizacije
Z obiskom modernih živalskih vrtov in ostalih naravovarstvenih institucij podpiraš raziskave in naravovarstvene programe redkih živalskih vrst. Če ti ni vseeno za divje živali, jim nameni donacijo.
- Hišne ljubljence izbiraj pametno
Vsaka eksotična žival ni primeren hišni ljubljenec, ima namreč svoje edinstvene življenjske pogoje in potrebe. Veliko živali je ulovljenih v naravi. Te lahko v telesu prenašajo viruse, parazite in bakterije. Izberi živali, vzrejene v umetnem okolju, pred nakupom pa se temeljito pozanimaj o oskrbi določene vrste. Nekatere divje živali so kot hišni ljubljenci celo prepovedane.
- Ostani informiran in deli informacije
Če naravo poznamo, jo lahko tudi varujemo. S spoznavanjem divjih živali pridobi znanje in informacije. Bodi ozaveščen in deli ozaveščenost naprej med svoje prijatelje in znance.
Zanimivosti o podrevnicah in dvoživkah
- V naravi živijo podrevnice 1-3 leta, redko več. V umetnem okolju je njihova življenjska doba daljša, in sicer 10-15 let. Obstajajo podatki o podrevnicah, ki so v umetnem okolju živele tudi 25 let.
- Ali veš, da samec podrevnice tolče z nogami in trese z zadnjim delom telesa ob mrest ter s tem paglavce spodbudi, da splezajo na njegov hrbet?
- Zlata podrevnica (Phyllobates terribilis) je najbolj strupena vrsta žabe na svetu. V povprečju ima dovolj toksina, da ubije deset do dvajset moških ali približno deset tisoč miši.
- Ali veš, da podrevnice v umetnem okolju niso strupene? Njihovega jedilnika namreč ne sestavljajo strupene živali z znatno količino alkaloidov.
- Dvoživke so dobile ime po dvojnem načinu življenja. Del življenja kot ličinke preživijo v vodnem oziroma vlažnem okolju in dihajo s škrgami. V procesu odraščanja se jim v telesu razvijejo pljuča, zato kot odrasle živali dihajo s pljuči. Mnoge vrste se tako odpravijo na kopno, vendar so še vedno močno vezane na vodno okolje in vlago.
- Koža dvoživk je tanka, zato pline izmenjujejo tudi neposredno skozi kožo. Dvoživke se razmnožujejo v vodi, kamor odlagajo jajčeca, nekatere pa celo skotijo žive mladiče.
Tropska hiša
Tel: 040 340 306
E-mail: info@tropskahisa.si