ŽE TRETJE LEGLO PRI BELOGLAVČKIH – FRIDA IN PABLO STA DOBILA NARAŠČAJ. DVOJČKA ŽE PRENAŠAJO STAREJŠI MLADIČI, DIEGO, SAMUEL IN MIGUEL.
Beloglavček (znanstveno ime Saguinus oedipus) je kritično ogrožena vrsta opic Novega sveta. Med letoma 2008 in 2012 so jih strokovnjaki za proučevanje primatov umestili na listo 25 najbolj ogroženih primatov na svetu. Vrsta je v naravi skoraj izumrla. Tropska hiša je postala bogata še za novo leglo te vrste opic – dne, 27.4.2024, je oskrbnica na telesu samice opazila dva mladiča, ki sta se trdno držala mamine dlake. Porod je potekal brez težav, mladiča pa sta že preživela kritične ure in prve dni svojega življenja.
VZREJA Z NAMENOM
»V Tropski hiši smo se za vzrejo beloglavčkov odločili ravno zaradi statusa ogroženosti te vrste. Danes namreč po ocenah strokovnjakov v naravi živi le okrog 6.000 beloglavčkov, med njimi pa je le 2.000 osebkov reproduktivnih. Naravovarstveniki so pred leti uvedli številne ukrepe za zaščito vrste, saj je bila vrsta po ocenah primatologov, ki sodelujejo pri popisu populacij za IUCN Rdeči seznam ogroženih vrst, umeščena na listo 25 najbolj ogroženih primatov Sveta med letoma 2008 in 2012. Populacija beloglavčka v naravi še vedno upada predvsem zaradi krčenja življenjskega prostora in krivolova. Napovedi pa niso najbolj rožnate; glede na trend krčenja življenjskega prostora in krivolova naj bi se od leta 2018 do leta 2036 populacija potencialno zmanjšala za 80 % ali več. V ex situ naravovarstvu sodeluje tudi Tropska hiša v Celju (vzrejo živali v umetnem okolju izven njenega naravnega območja razširjenosti). Vzreja živali v umetnem okolju je lahko zadnja rešilna bilka za globalno preživetje te vrste, preden jo človek izbriše s tega planeta.« je povedal Simon Cirkulan, ustanovitelj in direktor Tropske hiše.
BELOGLAVČKI IN NOVO ROJSTVO
Beloglavčke smo v Tropsko hišo naselili v letu 2021. Iz češkega vzrejnega centra za primate sta prišla Frida in Pablo, samec in samica te kritično ogrožene opice. Takrat smo začeli z pripravo načrta, kako oblikovati veliko in zdravo družino in poskrbeti za večje število beloglavčkov v umetnem okolju. Upamo, da bodo nekoč potomci naših živali ponovno naseljevali naravno okolje te vrste, če bo le-to sploh še obstajalo in bo zaščiteno. Ob ustreznih življenjskih pogojih, varnem okolju in vrhunski prehrani nas je par beloglavčkov kmalu presenetil z naraščajem. Prvič sta Frida in Pablo postala starša v decembru leta 2021. Rodil se jima je Diego. Beloglavčki v primerjavi z drugimi vrstami opic tamarink in marmozetk spolno dozorijo nekoliko kasneje, prav tako pa je doba nosečnosti daljša in traja približno 166 dni. Drugo leglo z dvojčkoma Miguelom in Samuelom je sledilo dne, 9.1.2023. Ravno pred dnevi pa je danes že izkušena mama Frida dobila nov naraščaj z dvema mladičema, ki imen še nimata.
Mladiča se ves čas oklepata mame, ko sesata njeno mleko, največkrat vlogo varuške prevzame vodilni samec Pablo, že dan po porodu pa smo opazili, da mladiča prenašajo že starejši bratje. Frida je tokrat mama postala tretjič. Sedaj je že bolj izkušena in samozavestna. Beloglavčki so izredno družabne živali – še več, življenje v družinski skupnosti in skupinska skrb za novorojene in mlajše potomce sta se izkazali za evolucijsko pomembno lastnost, zaradi katere je vrsta pri preživetju uspešnejša.
Beloglavček je monogamna žival. Družino oblikujeta samec in samica ter njuni različno stari mladiči. Pari se lahko le vodilni par. Vodilna samica v zrak sprošča feromone, ki ostalim samicam parjenje preprečujejo. Ostali člani družine pomagajo pri skrbi in vzgoji mladičev. Pri tem pomagajo staršem pri tem napornem procesu, prav tako pa se ob tem naučijo številnih veščin ter pridobijo pomembne izkušnje za življenje. Bolj dominantni mladiči matično skupino zapustijo in si na novem ozemlju s partnerjem druge družine oblikujejo novo družino. »V sodobnih živalskih vrtovih si živali izmenjujemo glede na njihovo genetsko kompatibilnost. Beloglavček je namreč kritično ogrožena živalska vrsta, zato je vzreja genetsko zdravih osebkov izrednega pomena. Populacija divjih beloglavčkov je namreč ocenjena na manj kot 2.000 odraslih živali, njihovo število v naravi pa še vedno pada. Preživetje vrste je ob takšnem trendu padanja populacije v naravi lahko odvisno le od vzreje osebkov v umetnem okolju. Vsak mladič te vrste je zato izrednega pomena za dolgoročno preživetje vrste.« pojasnjuje Simon Cirkulan.
Beloglavčke prizadene tudi nedovoljena trgovina s hišnimi ljubljenci. »Zaradi svoje majhnosti so te opice še vedno pogosti hišni ljubljenci, vendar se iz vidika varovanja narave, veterine in dobrobiti živali to odsvetuje, nekatere države pa lastništvo nad primati tudi prepovedujejo. Vsaka eksotična živalska vrsta potrebuje ustrezne pogoje za normalno in zdravo življenje. Poleg specifične prehrane, svetlobe in temperature ter ustreznega prostora, opice potrebujejo tudi ustrezno socialno strukturo skupine, ki pa jo v stanovanju, kjer živimo ljudje, težko zagotovimo. Mlade živali za potrebe prodaje prehitro odvzamejo staršem in jih hranijo ročno. Takšen način lahko povzroči nepravilen čustveni razvoj osebkov in vedenjske anomalije.« Opozarja Simon Cirkulan.
BELOGLAVČEK
Beloglavček (znenstveno ime Saguinus oedipus) je kritično ogrožena vrsta opice Novega sveta, ki v naravi poseljuje območja severozahodne Kolumbije. Živi v družinskih skupnostih, ki jih vodijo vodilni in reproduktivni pari. So vsejede živali, njihov jedilnik pa največkrat sestavljajo žuželke, sočni plodovi, nektar, smole in drevesni sokovi. V naravi vrsto ogrožajo predvsem izsekavanje gozdov za namene kmetijstva in industrije, urbanizacija in fragmentacija okolja v katerem živi, veliko mladičev tamarink je žrtev divjih lovcev.
Zanimiva dejstva o beloglavčkih
- V povprečju beloglavčki tehtajo 432 g, njihovo telo je dolgo 20.8–25.9 cm, neoprijemalni rep pa 33–41 cm. Pri vrsti spolnega dimorfizma ne opazimo, saj sta si samec in samica na prvi pogled podobna in se po teži in velikosti bistveno ne razlikujeta.
- Beloglavčki imajo razvito visoko socialno skupnost. Sporazumevajo se s številnimi glasovi, razvili pa so tudi slovnico. Pomemben člen sporazumevanja so še vonjave, s katerimi označijo svoje ozemlje ter govorica telesa, predvsem obrazna mimika.
- Beloglavčki spolno dozorijo med 15. in 18. mesecem. Nosečnost v povprečju traja 183 dni. Običajno se rodita dva mladiča, težka 15-20 % teže mame.
- Skupina beloglavčkov ponavadi šteje od 2 do 9 živali. Nekatere večje skupine jih imajo tudi do 13. V skupini se razmnožuje samo dominanten par, ostali člani pa mu pomagajo pri skrbi in vzgoji mladičev.
- V ekosistemu so beloglavčki pomembni za raznašanje semen. Semena namreč pojedo s plodovi. Semena imajo običajno debelo ovojnico, ki je te opice ne prebavijo, zato jih izločijo z iztrebki.
- V naravi v povprečju beloglavčki živijo 13 let. Največja umrljivost je med mladiči. V umetnem okolju lahko živijo do 25 let.
- Naravno okolje beloglavčkov se je skrčilo na le 5 % prvotne površine.
- Beloglavček je bil me letoma 2008 in 2012 umeščen na seznam 25 najbolj ogroženih primatov na svetu.
O TROPSKI HIŠI
Tropska hiša je neprofitna naravovarstvena in izobraževalna institucija v centru mesta Celje. V manj kot dveh letih delovanja je postala dom več kot 170 vrstam živali in tako postala največja znanstvena institucija v državi, ki na enem mestu vzreja različne živalske skupine v umetnem okolju. Mnoge vrste živali so Slovenijo obiskale prvič v zgodovini države in so svoj novi dom našle prav v Celju. Postala je okolje za izobraževanje in ozaveščanje ter vzrejo naravovarstveno pomembnih vrst. Navdušila je stroko ne samo doma, ampak tudi po svetu ter postala zgodba o uspehu. V Tropski hiši potekajo številne znanstvene raziskave na področju dobrobiti živali, ekologije in etologije. Med drugih je postala ena izmed najbolj obiskanih turističnih destinacij v Celju.
Kontakt:
M: 040 340 306