V Tropski hiši nova rojstva, med njimi beloglavček, kritično ogrožena vrsta opice

Na mrzlo ponedeljkovo jutro, 20.12.2021, nas je v Tropski hiši ponovno presenetil naraščaj. Tokrat sta starša postala Frida in Pablo, par kritično ogroženih opic tamarink vrste beloglavček (Saguinus oedipus). Iz jajc so začeli lesti tudi kameleoni, riževci, orjaški polži in ostale male živali. Mladič zlatoglavega leviča je sedaj star dobra dva meseca in že spretno pleza po vejah.

Dragoceno rojstvo

Frida in Pablo, par beloglavčkov (Saguinus oedipus), kritično ogroženih opic Kolumbije, sta v Celje prišla iz Češke. Kmalu po prihodu sta se dobro ustalila in oblikovala svoje ozemlje. Po nekaj mesecih smo začeli opažati, da se trebuh samice veča. Postali smo pozorni in hkrati malo nemirni, saj samica še nikoli ni bila mama. Samico smo ves čas budno spremljali in skrbeli, da bo porod potekal brez težav. Na mrzlo ponedeljkovo jutro, 20. decembra 2021, je Frida rodila dvojčka. Porod je potekal brez zapletov.

»Izjemno smo navdušeni nad rojstvom teh kritično ogroženih opic, beloglavčkov. V naravi njihova populacija še vedno pada in po ocenah strokovnjakov šteje le okrog 2000 odraslih živali. Prav od programov razmnoževanja v umetnem okolju in sodelovanja različnih sodobnih naravovarstvenih institucij je odvisno preživetje te vrste tamarink.« Je povedal direktor Tropske hiše, Simon Cirkulan.

Kdo je beloglavček?

Beloglavček (Saguinus oedipus) je kritično ogrožena vrsta opice Novega sveta, ki v naravi poseljuje območja severozahodne Kolumbije. Živi v družinskih skupnostih, ki jih vodijo vodilni in reproduktivni pari. So vsejede živali, njihov jedilnik pa največkrat sestavljajo žuželke, sočni plodovi, nektar, smole in drevesni sokovi. V naravi vrsto ogroža predvsem izsekavanje gozdov ter fragmentacija okolja v katerem živi, veliko mladičev tamarink je žrtev divjih lovcev.

Pomembna in zanimiva dejstva o beloglavčkih

  • V povprečju beloglavčki tehtajo 432 g, njihovo telo je dolgo 20.8–25.9 cm, neoprijemalni rep pa 33–41 cm. Pri vrsti spolnega dimorfizma ne opazimo, saj sta si samec in samica na prvi pogled podobna in se po teži in velikosti bistveno ne razlikujeta.
  • Beloglavčki imajo razvito visoko socialno skupnost. Sporazumevajo se s številnimi glasovi, razvili pa so tudi slovnico. Pomemben člen sporazumevanja so še vonjave, s katerimi označijo svoje ozemlje ter govorica telesa, predvsem obrazna mimika.
  • Beloglavčki spolno dozorijo med 15. in 18. mesecem. Nosečnost v povprečju traja 183 dni. Običajno se rodita dva mladiča, težka 15-20 % teže mame.
  • Skupina beloglavčkov ponavadi šteje od 2 do 9 živali. Nekatere večje skupine jih imajo tudi do 13. V skupini se razmnožuje samo dominanten par, ostali člani pa mu pomagajo pri skrbi in vzgoji mladičev.
  • V ekosistemu so beloglavčki pomembni za raznašanje semen. Semena namreč pojedo s plodovi. Semena imajo običajno debelo ovojnico, ki je te opice ne prebavijo, zato jih izločijo z iztrebki.
  • V naravi v povprečju beloglavčki živijo 13 let. Največja umrljivost je med mladiči. V umetnem okolju lahko živijo do 25 let.
  • Naravno okolje beloglavčkov se je skrčilo na le 5 % prvotne površine.
  • Beloglavček je bil me letoma 2008 in 2012 umeščen na seznam 25 najbolj ogroženih primatov na svetu.

Mladič zlatoglavih levičev

Že pred časom pa je Tropska hiša postala bogatejša še za enega mladiča ogrožene vrste tamarink. To je zlatoglavi levič (Leontopithecus chrysomelas). Zlatoglavi leviči so endemiti Brazilije in tudi oni postajajo v naravi vedno redkejši. Prav tako kot beloglavčke, tudi zlatoglave leviče najbolj  prizadene krčenje življenjskega prostora. Ljudje namreč vse bolj posegajo v okolja teh opic tako, da izsekavajo gozd za potrebe kmetijstva, gozdarstva, urbanizacije.

Ostala rojstva

V Tropski hiši se v teh dneh iz jajc izlegajo tudi jemenski kameleoni, do danes pa so starši postali še riževci, ogrožena vrsta ščinkavcev, mali madagaskarski tenreki, orjaški polži, progaste monguste, divji morski prašički, mavrične železne kačice, sončni hrošči, paličnjaki ter ostale žuželke.