VAROVANJE NARAVE
Naravno okolje in številni ekosistemi sveta se z naraščanjem števila prebivalstva, s klimatskimi spremembami zaradi vpliva človeka in z intenzivno proizvodnjo človeških dobrin, krčijo. Prav tako so nekatere vrste živali in rastlin še vedno del nezakonite mednarodne trgovine z živimi bitji, ljudje pa jih večkrat preganjajo ali pobijajo zgolj iz strahu.
Izobraževanje in stik z naravo
V današnjem času je ozaveščanje o živalskih in rastlinskih vrstah, njihovi vpetosti v življenjski prostor ter spoznavanje okolja, v katerem različne vrste živijo, izrednega pomena. Pestro biodiverziteto sveta, tako domorodnih kot tudi tujerodnih vrst, lahko ohranimo predvsem z izobraževanjem družbe tako, da jim ta svet približamo.
Naši živi ambasadorji različnih živalskih in rastlinskih skupin nam dajejo edinstveno priložnost, da se o njih učimo ter jih spoznavamo z različnimi čutili. Pozitivna izkušnja z živim bitjem se vtisne v naš dolgoročni spomin. Hkrati se veliko ljudi znebi predsodkov, ki jih gojijo do določenih živali. Samo z znanjem in pozitivnim odnosom do živih bitij, jih ljudje po pozitivni izkušnji in pravilnimi informacijami o njihovem načinu življenja v naravi lahko varujemo. Stika z živim bitjem, edinstvene izkušnje in uporabe čutil v tem procesu ne more nadomestiti nobena knjiga, učbenik ali dokumentarni film.
Znanstveniki so odkrili, da stik z naravo ljudem omogoča številne pozitivne učinke na naše telo in um. Prav tako se s stiki z živimi bitji krepi vez z naravo, vzpostavlja se prave vrednote v družbi, privzgoji se empatija, čut za odgovornost, vse to pa je pomembno za zdrav razvoj populacije človeka.
Tropska hiša je članica mednarodnega združenja ZOO pedagogov IZE – International ZOO Educators Asocciation.
Vzrejni programi
Ker se naravno okolje zaradi vpliva človeka hitro krči, nekaterim vrstam zmanjkuje življenjskega prostora in jim posledično grozi izumrtje. V umetnem okolju v okviru sodobnih živalskih in botaničnih vrtov in podobnih modernih znanstvenih prostorov potekajo številni vzrejni programi ogroženih vrst. V Tropski hiši trenutno skrbimo za nekaj živalskih vrst, ki so v naravi vedno redkejše in mnoge izmed njih ogrožene. Pri vzreji sledimo visokim znanstvenim in etičnim standardom. Z nekaterimi vrstami smo vključeni v evropske vzrejne programe za ohranitev vrst – EEP ali evropske rodovne knjige – ESB ter v združenje Citizen Conservation.
- obročkastorepi maki ali kata (Lemur catta), ogrožena vrsta
- pritlikavi počasni lori (Xanthonycticebus pygmaeus), ogrožena vrsta
- južni tripasasti pasavec (Tolypeutes matacus), skoraj ogrožena vrsta
- beloglavček (Saguinus oedipus), kritično ogrožena vrsta
- zlatoglavi levič (Leontopithecus chrysomelas), ogrožena vrsta
- pritlikava marmozetka (Cebuella pygmaea)
- riževec ali javanski ščinkavec (Padda oryzivora), ogrožena vrsta
- golob krvavečega srca (Gallicolumba luzonica), skoraj ogrožena vrsta
- grebenasta gozdna jerebica (Rollulus rouloul), skoraj ogrožena vrsta
- črnolični agapornis (Agapornis nigrigenis), ranljiva vrsta
- nikobarski golob (Caloenas nicobarica), skoraj ogrožena vrsta
- Fischerjev turako (Tauraco fischeri), skoraj ogrožena vrsta
- siamski krokodil (Crocodylus siamensis), kritično ogrožena vrsta
- siamska pljuvajoča kobra (Naja siamensis), ranljiva vrsta
- armenski gad (Montivipera raddei), skoraj ogrožena vrsta
- rumenopikasta amazonska želva (Podocnemis unifilis), ranljiva vrsta
- rdečenoga kornjača (Chelonoidis carbonarius), ranljiva vrsta
- afriška ostrogasta kornjača (Centrochelys sulcata), ranljiva vrsta
- sakaramski ščukec (Pachypanchax sakaramyi), ogrožena vrsta
- Antonyjeva podrevnica (Epipedobates anthonyi), skoraj ogrožena vrsta
- kostariška podrevnica (Phyllobates vittatus), ranljiva vrsta
- zlata podrevnica (Phyllobates terribilis), ogrožena vrsta
- otoški dnevni gekon (Phelsuma nigristriata), ranljiva vrsta
- rumenoglavi dnevni gekon (Phelsuma klemmeri), ogrožena vrsta
- reunionski okrašeni dnevni gekon (Phelsuma inexpectata), kritično ogrožena vrsta
- dnevni gekon Roberta Mertensa (Phelsuma robertmertensi), ogrožena vrsta
- kubanski skalni legvan (Cyclura nubila), ranljiva vrsta
- veliki hispanjolski kuščar ali galivasa (Celestus warenni), ranljiva vrsta
- saharska trnorepa agama (Uromastyx geyri), skoraj ogrožena vrsta
- mehiški rdečekoleni ptičji pajek (Brachypelma hamorii), ranljiva vrsta
- mehiški rjastonogi ptičji pajek (Brachypelma boehmei), ogrožena vrsta
- vražji paličnjak (Peruphasma schultei), kritično ogrožena vrsta
S projektom Tropska hiša podpiramo lokalne prebivalce in slovensko biodiverziteto. Naše delovanje je zasnovano trajnostno in ekološko. Sami ekosistemi in oprema za živali so izdelani unikatno, predvsem iz naravnih ali recikliranih materialov. Na stojnicah spominkov lahko izbirate med lokalnimi izdelki, trajnostno in etično proizvedenimi plišastimi igračami, igračami iz reciklirane plastike ter rastlinami, ki izboljšujejo kvaliteto življenja ljudi in narave, vzgojenimi trajnostno.
Z nakupom bub metuljev financiramo vzrejne programe nekaterih divjih vrst metuljev v umetnem okolju. Delo na farmah domačinom v Južni Ameriki, Afriki ali Aziji nudi zaslužek in možnost preživetja, farme pa tako skrbijo za to, da določene vrste ne izumrejo; bodisi z vzrejo divjih živali na farmah ali s preprečevanjem lova divjih živali.
Tropska hiša je neodvisna institucija, ki se financira sama iz lastnih dohodkov in deluje pod okriljem društva Biodiversium, društva za varovanje narave.
Članstva:
Sodelovanja:
