DNE, 22. APRILA 2025, NA SVETOVNI DAN ZEMLJE, JE TROPSKA HIŠA OBISKOVALCEM PRVIČ PREDSTAVILA NOVE PREBIVALCE IN NOV NARAVOVARSTVENI PROGRAM ZA ZAŠČITO VRSTE. V SKLOPU EVROPSKEGA VZREJNEGA PROGRAMA EEP ZA ZAŠČITO PALAČINKASTE KORNJAČE (Malacochersus tornieri) SO V CELJE PO PRIPOROČILU KURATORJA PRISPELI TRIJE PREDSTAVNIKI TE KRITIČNO OGROŽENE VRSTE AFRIŠKE KOPENSKE ŽELVE.
Palačinkasta kornjača je afriška vrsta kopenske želve, ki v naravi poseljuje nekatera predvsem grmičasta in kamnita območja Kenije in Tanzanije. Ime je dobila zaradi sploščenega oklepa, ki ji omogoča spretno premikanje med skalovjem in skalnimi razpokami. Zaradi krivolova, uničevanja njenega življenjskega prostora in klimatskih sprememb je človek palačinkasto želvo pripeljal na rob izumrtja. Rdeči seznam IUCN jo danes umešča med kritično oziroma skrajno ogrožene vrste, populacija teh želv pa še vedno upada. Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev, EAZA, je oblikovala varstveni program za zaščito te vrste, ki ga vodi in koordinira zoolog Fabian Schmidt iz živalskega vrta Basel.
»Tropska hiša se je aktivno vključila v ohranitveni program za zaščito palačinkaste kornjače – EEP, ki ga ureja Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev. S skrbnim nadzorom osebkov in njihovim načrtnim razmnoževanjem program poskuša pod nadzorom strokovnjakov v umetnem okolju zvišati število želv te izredno redke vrste. V našo oskrbo so tako prispele tri mlade živali, dve iz živalskega vrta Magdeburg in ena iz živalskega vrta Plzen. Ponosni smo, da se pridružujemo tako pomembnemu globalnemu projektu za zaščito palačinkaste kornjače. Verjamemo, da bo novim sploščenim plazilskim prebivalcem pri nas lepo in da nas kmalu presenetijo z naraščajem.« je povedal Simon Cirkulan, direktor in ustanovitelj Tropske hiše.
BIOLOGIJA VRSTE
Palačinkasta kornjača ima tanek, ploščat in upogljiv oklep, dolg do 18 cm. Medtem ko so oklepne kosti večine drugih želv trdne, ima palačinkasta kornjača oklepne kosti z veliko odprtinami, zaradi česar je lažja in gibčnejša od drugih želv. Je hitra in okretna plezalka in jo le redko najdemo daleč od svojega skalnatega domovanja. Če jo plenilec preseneti med hranjenjem ali sončenjem, se hitro požene v najbližjo skalno razpoko.
Te želve živijo v izoliranih kolonijah, pri čemer si številni posamezniki delijo isto skalovje ali celo špranjo v kateri spijo in se skrivajo pred plenilci. Dejavne so podnevi, največ v jutranjih urah, pozno popoldne in zgodaj zvečer. Del izredno vročega obdobja lahko prespijo, to pomeni, da se takrat zavlečejo v skalno razpoko, se ne hranijo in ne opravljajo ostalih življenjskih procesov.
Njihova prehrana je sestavljena predvsem iz suhe trave in ostalega rastlinja. V Tropski hiši jim pripravimo obrok s senom, različno listnato zelenjavo, zelišči in opuncijo, dodamo jim tudi nekaj plodov in pelete za kopenske želve. Prehrani se občasno dodajajo še semena, žuželke ali rakci, vitamini in minerali.
Samci se borijo za samice med sezono parjenja. Največ možnosti za parjenje pa imajo veliki samci. V umetnem okolju parjenje lahko poteka vse leto. Samica po parjenju z zadnjimi nogami izkoplje v rahli peščeni zemlji jamico, globoko približno 7,5 do 10 cm. Običajno izleže le eno jajce naenkrat, vendar lahko samica v eni sezoni izleže več jajc, jajca pa izlegajo vsakih štiri do osem tednov. V umetnem okolju valjenje jajc traja 4-6 mesecev. Mladiči so po izvalitvi samostojni in neodvisni od staršev.
Palačinkasta kornjača lahko v umetnem okolju živi več kot 30 let.
ZAŠČITA VRSTE
Največji grožnji, s katero se sooča palačinkasta kornjača v naravi, sta uničevanje življenjskega prostora in krivolov z trgovanje s hišnimi ljubljenci. Glede na nizko stopnjo razmnoževanja te želve lahko traja dolgo časa, da si populacije opomorejo. Želve v Keniji so ogrožene tudi zaradi krčenja grmičastih pokrajin za namene poljedelstva, v Tanzaniji pa zaradi prekomerne paše koz in goveda. Prizadenejo jih tudi suše in požari ter klimatske spremembe.
Palačinkasta želva je na Rdečem seznamu IUCN razvrščena kot kritično ogrožena vrsta in uvrščena na Dodatek I Konvencije CITES, konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.
ZANIMIVA DEJSTVA O PALAČINKASTI KORNJAČI
- Ali veš, da v slovenski znanosti vse kopenske želve poimenujemo kornjače?
- Ali veš, da je palačinkasta kornjača edina predstavnica svojega roku Malacochersus?
- Ali veš, da fleksibilnost oklepa palačinkaste kornjače tej vrsti omogoča, da se splazi v ozke skalne razpoke, da in se tako izogne morebitnim plenilcem? Tako izkorišča okolje, ki gane more nobena druga želva.
- Ali veš, da obstajata dve hipotezi o tem, kako se palačinkasta kornjača lahko zagozdi v skalnih razpokah? Prva je ta, da z zadnjima nogama pritisne svojo okostenelo grudo oklepa na strop skalne razpoke, druga pa, da z zrakom »napihne« neokosteneli del v spodnjem oklepu in se tako zagozdi.
- Ali veš, da palačinkasta kornjača pridobi večino vode, ki jo potrebuje, s hrano, ki jo zaužije, na primer s plodovi in sukulentami?
Več informacij:
M: 040 340 306