Tropska hiša je postala nov dom redkim tropskim vrstam golobov. Zadnji prebivalec, nikobarski golob, je v Tropsko hišo prispel le nekaj dni nazaj iz živalskega vrta v Brnu. Ali veš, da je nikobarski golob ena izmed največjih vrst golobov na svetu, je edini živeči predstavnik rodu Caloenas in tudi najbližji živeči sorodnik izumrlega dodoja (Raphus cucullatus)? Golobi in grlice so simbol miru, svobode in ljubezni po celem svetu, vseh teh vrednot pa še vedno, tudi v zadnjem času povsod primanjkuje. Z naravovarstveno akcijo se pridružujemo tudi mirovnemu gibanju za ljudi, ki si vojn niso izbrali.
NIKOBARSKI GOLOB (Caloenas nicobarica)
Nikobarski golob (Caloenas nicobarica) je ena izmed največjih vrst golobov na Svetu in največja vrsta goloba, ki preletava dolge razdalje. V pospeševanju lahko doseže hitrost tudi do 160 km/h. Je edini še živeči predstavnik rodu Caloenas. V naravi poseljuje Nikobarske otoke, nekatera območja Malezije, Tajske, Vietnama, Indonezije in Filipinov. Številčnost populacije nikobarskega goloba v naravi upada. Njen obstoj ogroža človek, predvsem s pretiranim lovom, krčenjem njenega življenjskega prostora, vnosom tujerodnih vrst, industrijo in kmetijstvom.
Od konice kljuna do konca repa meri v povprečju 40 centimetrov. Glava je pokrita s sivim drobnim perjem, ki prehaja v zelene in bakrene odtenke. Rep je zelo kratek in bel. Preostali del perja je bleščeče zelen z oranžnimi in modrimi odtenki. Na kljunu nad nosnicami ima gumbast izrastek, ki je pri samcih večji. Noge so močne in prilagojene na hojo.
Nikobarski golob je pogosto opažen kot samotarska žival, običajno pa se združuje v jate z 20 do 30 osebki. Čeprav so močni letalci in lahko preletijo dolge razdalje, predvsem za iskanje območjih z viri hrane, se ta vrsta goloba zadržuje večinoma na gozdnih tleh, kjer se hrani s sočnimi plodovi dreves in grmov in njihovimi semeni. V obdobju razmnoževanja samica splete krhko gnezdo iz vejic v krošnjah dreves in po parjenju vanj odloži običajno eno jajce. Valjenje traja od 15 do 18 dni. Mladiči se izvalijo slepi in poraščeni z redkim puhom. Zaradi hranljivega golobjega mleka, s katerim mladiče hranita oba starša, nikobarski golobi hitro rastejo.
Je zelo vokalna vrsta. Osebki se sporazumevajo z nizkimi ponavljajočimi zvoki.
Je ekološko izjemno pomembna vrsta, saj skrbi za raznašanje semen in razširjanje in ohranjanje gozdnih vrst rastlin. Z iztrebki plodov nikobarski golob zaužije tudi semena, ki jih nato v okolje izloči z iztrebki.
Čeprav nikobarski golob še ni ogrožena vrsta, jo je na svojo listo in dodatek 1 umestila Konvencija CITES. Z njo je trgovanje namreč strogo nadzorovano. Ker je nikobarski golob izredno vpadljivega videza, je zanimiv za divje lovce, ki te živali lovijo za potrebe trga hišnih ljubljencev. Trenutno jo rdeči seznam ogroženih vrst (IUCN) umešča v kategorijo skoraj ogroženih vrst.
NIKOBARSKI GOLOBI V TROPSKI HIŠI
V Tropsko hišo je pred nedavnim prispel samec nikobarskega goloba. Dne, 8.9.2022, se je izvalil v živalskem vrtu Brno na Češkem.
»Ker število nikobarskih golobov v naravi ves čas upada, smo se v Tropski hiši odločili, da tej vrsti pomagamo z vzrejnim programom. Preživetje vrste je v prihodnjih letih lahko odvisno od stabilne populacije v umetnem okolju. V načrtu je vzpostavitev vzrejne jate s približno 6 osebki. Kmalu se bosta našemu samcu pridružila še 2 predstavnika te vrste, ki bosta v naslednjih tednih prispela iz poljskega živalskega vrta Vroclav, prav tako pa smo v intenzivnem iskanju še 3 osebkov. Pri tem moramo paziti, da si živali niso v bližnjem sorodstvu, saj se s parjenjem nesorodnih živali ohranja večja genetska raznolikost, ki je pomembna za zdravo populacijo osebkov nikobarskega goloba. V kolikor bo v prihodnosti njihovo naravno okolje ohranjeno in varno, se bodo lahko potomci naših živali v projektih ponovne naselitve naselili v okolje, v katerem so živeli od nekdaj.« Je o načrtih povedal Simon Cirkulan, ustanovitelj in direktor Tropske hiše v Celju.
VRSTE GOLOBOV V TROPSKI HIŠI
Poleg novega stanovalca Tropske hiše, nikobarskega goloba, v Tropski hiši živi 5 vrst predstavnikov golobov in grlic, med njimi pegasti cesarski golobi in golobi krvavečega srca.
Pri nas golobom pripravimo pestre obroke hrane, s katero se hranijo skozi celoten dan. Njihov jedilnik vsebuje sadje, narezano na manjše kose. Med najljubšo hrano sodijo banane, grozdje, melone, papaja, mango, jabolka, hruške, granatno jabolko in gozdni sadeži. Sadnemu obroku za tropske vrste golobov dodamo mešanico različnih vrst semen, brikete za sadjejede ptice, žuželke, sipino kost ter ostale vitaminske in mineralne dodatke.
PEGASTI CESARSKI GOLOB
Pegasti cesarski golob (Ducula bicolor) je velika vrsta goloba, ki poseljuje gozdove in obale v jugovzhodni Aziji, predvsem majhne otoke in v obalna območja. Prepoznamo ga po večinoma belem perju po celem telesu, le repna in letalna peresa so črna. Pegasti cesarski golob se prehranjuje s plodovi, predvsem s sočnim sadjem. Pred meseci sta iz živalskega vrta Frankfurt prispela dva para pegastih cesarskih golobov. Po obdobju privajanja na novo okolje smo že opazili paritveno vedenje, zato kmalu pričakujemo tudi naraščaj.
GOLOB KRVAVEČEGA SRCA
Golob krvavečega srca (Gallicolumba luzonica) je endemična vrsta talnega goloba filipinskega otoka Luzon in sosednjih otokov. Poseljuje gozdnata območja, kjer išče hrano na gozdnih tleh, spi in gnezdi pa na drevju. Prehranjuje se s semeni, plodovi in manjšimi nevretenčarji. Je teritorialna vrsta goloba. Populacija goloba krvavečega srca je v upadanju, Rdeči seznam ogroženih vrst (IUCN) pa vrsto umešča med skoraj ogrožene živalske vrste. Prvi projekti vzreje te vrste goloba v umetnem okolju so se pričeli v Avstraliji, danes pa vrsto vzrejajo v številnih sodobnih živalskih vrtovih in parkih v sklopu različnih vzrejnih programov.
ZANIMIVOSTI O GOLOBIH
- Ali veš da golobi, običajno golobi z belim perjem, v številnih kulturah in religijah predstavljajo kot simboli miru, svobode ali ljubezni? Motiv goloba se pojavlja v simboliki judovstva, krščanstva, islama in poganstva, tako v vojaških kot tudi mirovnih gibanjih. V antiki so bili golobi sveti grški boginji Afroditi. Njena podoba se pogosto pojavlja z golobi v starogrški keramiki. Afroditina povezava z golobi je vplivala tudi na rimski boginji Venero in Fortuno, ki so ju prav tako povezovali s simboli goloba. Simbole goloba povezujejo tudi z bogovi v religijah budizma in hinduizma.
- Ali veš, da je nikobarski golob največja vrsta goloba na svetu, je edini živeči predstavnik rodu Caloenas in tudi najbližji živeči sorodnik izumrlega dodoja (Raphus cucullatus)?
- Ali veš, da tudi golobi proizvajajo mleko, s katerim hranijo svoje mladiče? Mleko golobov je izloček posebnih žlez v steni golše goloba. Izločanje golobjega mleka je značilno za vse vrste golobov. Mleko iz žlez v golši proizvajajo tudi nekatere druge vrste ptic, na primer flamingi in cesarski pingvini. Za razliko od sesalcev, kjer mleko proizvajajo samo samice, pri golobih in plamencih mleko proizvajata oba spola; pri pingvinih pa le samec. Zanimivo je, da tako laktacijo pri sesalcih kot tudi laktacijo pri pticah nadzira hormon prolaktin. Pri sesalcih je mleko eksokrini izloček, medtem ko je ptičje mleko holokrini izloček. Ptičje mleko vsebuje maščobe in beljakovine, tako kot mleko sesalcev, vendar za razliko od mleka sesalcev ne vsebuje ogljikovih hidratov.
- Ali veš, da lahko golobi pijejo s kljunom potopljenim v vodo? So edina družina ptičev, ki lahko pijejo tako, da vodo sesajo v kljun.
- Ali veš da je 5 % vrst predstavnikov družine golobov že izumrlo? Številnim drugim vrstam grozi izumrtje zaradi vse večjega vpliva človeka na njihov življenjski prostor. Različne vrste golobov ogrožajo lov, urbanizacija, industrija in kmetijstvo. Le redke vrste, kot je domači golob, ki ga pogosto srečujemo v mestih, so se prilagodile na urbano življenje. Skalne police za gnezdenje so zamenjali s policami in odprtinami stavb. Težje pa so se na urbano okolje prilagodili plenilci domačega goloba, zato so se nekatere populacije te vrste goloba pretirano namnožile.
- Ali veš, da v Sloveniji živi 5 vrst golobov: skalni golob (Columba livia) in njegova, številčnejša podvrsta domači golob (Columbia livia domestica), duplar (Columba oenas), grivar (Columba palumbus), turška grlica (Streptopelia decaocto) in divja grlica (Streptopelia turtur).