Nov januarski teden ni prinesel le odvečnega zimskega dežja, pač pa je zaposlene v Tropski hiši v Celju presenetil z izjemnim prizorom. Na ponedeljkovo popoldne, 9.1.2023, je ob popoldanskem hranjenju oskrbnica Tropske hiše v ogradi beloglavčkov, kritično ogroženih opic Kolumbije, opazila nov prizor. Na Pablu in Fridi sta se ob njuni telesi stiskali še dve štručki. »Beloglavčki imajo mladička!«
Poleti leta 2021 je Tropska hiša postala nov dom dvema paroma redkih opic Južne Amerike. Oba para, ki sta genetsko in značajsko kompatibilna, sta okolje Amazonske džungle, območja Tropske hiše, kjer prebivajo živali Novega sveta, takoj posvojila. Ob ustreznih pogojih, varnem okolju in prehrani, pa sta nas kmalu presenetila z naraščajem. Frida in Pablo, opici vrste beloglavček (Saguinus oedipus) sta prvič postala starša v lanskem decembru. Rodil se jima je Diego. Beloglavčki v primerjavi z drugimi vrstami opic tamarink in marmozetk postanejo spolno zreli nekoliko kasneje kot njihovi bližnji sorodniki, prav tako pa je doba nosečnosti nekoliko daljša in traja približno 166 dni.
»Frida je tokrat mama postala drugič. Sedaj je že bolj izkušena in samozavestna, prav tako pa je bolj zaupljiva do ostalih članov družine in mladiča daje v varstvo očetu Pablu in svojemu prvorojencu Diegu že prvi dan po rojstvu. Beloglavčki so namreč izredno družabne živali – še več, življenje v družinski skupnosti se je izkazalo za evolucijsko pomembno lastnost, zaradi katere je vrsta pri preživetju uspešnejša.« Je povedal ustanovitelj in direktor Tropske hiše Simon Cirkulan.
Mladiči beloglavčkov se takoj po rojstvu oprimejo dlak na telesu mame. Kmalu jih mama prepusti v varstvo očetu in starejšim mladičem, ki z veseljem priskočijo na pomoč. Ti vedo namreč, da je mama zaradi rojstva in dojenja izčrpana, s skupno skrbjo za mladiče pa bo njihova družina večja in uspešnejša pri preživetju.
Beloglavček je monogamna žival. Družino oblikujeta samec in samica ter njuni različno stari mladiči. Pari se lahko le vodilni par. Vodilna samica v zrak sprošča feromone, ki ostalim samicam parjenje preprečujejo. Ostali člani družine pomagajo pri skrbi in vzgoji mladičev. Pri tem pomagajo staršem pri tem napornem procesu, prav tako pa se ob tem naučijo številnih veščin ter pridobijo pomembne izkušnje za življenje. Bolj dominantni mladiči matično skupino zapustijo in si na novem ozemlju s partnerjem druge družine oblikujejo novo družino. »V sodobnih živalskih vrtovih si živali izmenjujemo glede na njihovo genetsko kompatibilnost. Beloglavček je namreč kritično ogrožena živalska vrsta, zato je vzreja genetsko zdravih osebkov izrednega pomena. Populacija divjih beloglavčkov je namreč ocenjena na manj kot 2000 odraslih živali, njihovo število v naravi pa še vedno pada. Preživetje vrste je ob takšnem trendu padanja populacije v naravi lahko odvisno le od vzreje osebkov v umetnem okolju. Vsak mladič te vrste je zato izrednega pomena za dolgoročno preživetje vrste.« Pojasni Simon Cirkulan.
Želite izvedeti več o beloglavčkih? Več …
