Odkrijte čudoviti svet ‘oklepnikov’

Shreku se je pridružil še Billy! No, ne ravno v isto ogrado, ampak v sosednjo. In kdo sploh sta Billy in Shrek? Ob 3. rojstnem dnevu Tropske hiše smo iz živalskega vrta Augsburg v Nemčiji prejeli novo vrsto pasavca – južnega tripasastega pasavca. Mladega samca smo poimenovali Billy. Vrsta postaja v naravnem okolju vse redkejša, zato v prihodnje načrtujemo program razmnoževanja in zanj že iščemo družico. Billy pa ni prvi pasavec, ki prebiva v oazi narave v srcu mesta. V letu 2022 smo iz živalskega vrta Brno na Češkem dobili Shreka. Shrek pripada velikim dlakavim pasavcem. Zaradi slabega slovesa teh živali v družbi, krčenju njihovih življenjskih prostorov in padanju populacij različnih vrst pasavcev, smo v Tropski hiši pripravili projekt Odkrijte čudoviti svet ‘oklepnikov’. Obiskovalci lahko odkrivajo skrivnostno življenje pasavcev tudi preko izobraževalnih vsebin ob ogradah pasavcev v prostoru Amazonske džungle.

PASAVCI

Pasavci (španska beseda ‘armadillos’, ki pomeni ‘majhni oklepniki’) so placentni sesalci Novega sveta v redu Cingulata. Skupaj z mravljinčarji in lenivci so del nadreda Xenarthra. Do danes je opisanih 21 živečih vrst pasavcev, ki se razlikujejo po številu pasov na oklepu. Vse vrste so domorodne v Ameriki, kjer poseljujejo različna okolja.

JUŽNI TRIPASASTI PASAVEC (Tolypeutes matacus)

Južni tripasasti pasavec spada med manjše vrste pasavcev in v dolžino meri 22-27 cm. Njegov rep je dolg 6 -7 cm. Osebki tehtajo 1-1,6 kg.

V nevarnosti se zvije v kroglo in zaščiti ranljive dele telesa, kot so oči, nos, uhlji in okončine. Z daljšimi kremplji izkoplje hrano, pri hranjenju pa si pomaga z dolgim, lepljivim jezikom, oblikovanim kot slamica. Ta mu omogoča, nabiranje različnih vrst žuželk, običajno mravelj in termitov.

Južni tripasasti pasavec se običajno naseli v opuščene rove velikega mravljinčarja, saj si podzemnih rovov in brlogov ne izkoplje sam. Spolno zrelost dosežejo med 9 in 12 mesecem. Po približno 120 dneh brejosti samica skoti enega mladiča. V naravi živijo do 15 let, medtem ko se v umetnem okolju življenjska doba podaljša do 20 let ali več.

»Populacija južnega tripasastega pasavca v naravi je v upadanju. Rdeči seznam ogroženih vrst jo umešča v kategorijo skoraj ogroženih vrst (NT). Vrsto ogroža predvsem lov, trgovanje s hišnimi ljubljenci, gozdarstvo in krčenje življenjskega prostora za potrebe kmetijstva in industrije. V Tropski hiši smo se odločili, da pomagamo pasavcem skozi ozaveščanje in izobraževanje v novem projektu Odkrijte čudoviti svet ‘oklepnikov’. Ljudem predstavljamo pravo biologijo o pasavcih in opozarjamo na pomembno vlogo v ekosistemih, ki jo opravlja ta starodavna živalska skupina. V prihodnosti bi v različnih vzrejnih programih redke vrste tudi vzrejali, zato za naša dva samca iščemo tudi samici.« je povedal Simon Cirkulan, biolog in ustanovitelj Tropske hiše.

Billy se je rodil 20. avgusta 2023 v živalskem vrtu Augsburg. Vsak dan mu oskrbniki postrežejo obrok žuželk, njihovih ličink, nekaj naribanega sadja in zelenjave ter kašico za pasavce.

VELIKI DLAKAVI PASAVEC (Chaetophractus villosus)

Veliki dlakavi pasavec zraste 20-40 cm v dolžino, njegov rep pa je dolg 9-17 cm. Tehtajo 1-3 kg.

Aktiven je podnevi in ponoči. Večino časa išče hrano po tleh, v trhlih drevesih in pod zemljo, ki jo izkoplje z dolgimi kremplji na močnih nogah. Pod zemljo lahko diha, delci zemlje ali peska pa mu zaradi membran v dihalih ne zaidejo v telo. Odlično voha in sliši. Premika se hitro, pred plenilci pa se brani z begom, skrivanjem in s svojim usnjato-koščenim ščitom, ki ga sestavlja 18 pasov.

Veliki dlakavi pasavec spolno dozori pri 9 mesecih. Po 60-75 dneh samica skoti 1-2 mladiča. V umetnem okolju lahko živi tudi do 30 let v naravi manj. Vrsta v naravi še ni ogrožena, vedno bolj pa populacijo v naravi prizadene človek z lovom, prometom in krčenjem njenega življenjskega prostora.

»V Tropski hiši smo velikemu dlakavemu pasavcu uredili ogrado z debelejšo podlago iz lubja, po kateri lahko koplje. V ogrado mu dodajamo trhla drevesa, ki pasavca spodbujajo pri iskanju hrane. Hranimo ga v 3 do 4 obrokih dnevno. Shrek, tako je ime našemu velikemu dlakavemu pasavcu, obožuje različne žuželke in njihove ličinke, na primer mokarje, kobilice in ščurke. Njegov jedilnik vsebuje tudi posebno hrano pasavce, v obliki kašice in kroglic, koške sadja in zelenjave, dodajamo pa mu tudi kokošja jajca in ostale oblike živalskih beljakovin.« o oskrbi velikega dlakavega pasavca dodaja Cirkulan.

Shrek se je rodil 7. junija 2021 v živalskem vrtu Brno.

Pasavce poznamo po značilnem oklepu, zgrajenem iz koščenih in roževinastih ploščic, imenovanih skute. Te pokrivajo njihov hrbtni del in bočna dela telesa in tvorijo 3-9 ščitov oziroma pasov, odvisno od vrste. Pasavci imajo značilno ozko glavo, rep in kratke, a močne noge z dolgimi kremplji, primernimi za kopanje.

Ko ga napade plenilec, se pasavec s telesom splošči ob podlago, zbeži v rov ali gosto grmičevje, nekatere vrste pa plenilca prestrašijo tudi s krikom ali skokom v zrak. Predstavnika rodu Tolypeutes pa se ob nevarnosti zvijeta v kroglo in sta edini vrsti pasavcev, ki sta tega sposobni. Temu rodu pripada tudi naš Billy, južni tripasasti pasavec.

Pasavci se prehranjujejo predvsem z žuželkami in ostalimi nevretenčarji, ki jih najdejo na tleh, v tleh ali v trhlih drevesih. Nekatere vrste se prehranjujejo še z manjšimi vretenčarji, plodovi, koreninami, gomolji, jajci in mrhovino.

Čeprav imajo pasavci trden oklep, jih ta še vedno ne zaščiti pred človekom. Pasavci prihajajo v konflikte z ljudmi. Ti jih veliko povozijo na cestah, večkrat pa jih pobijajo kmetje, saj pasavci na kmetijskih površinah kopljejo rove. Nekateri pasavce lovijo tudi za hrano. Pasavce vse bolj prizadene izguba življenjskega prostora zaradi rudarjenja in industrijskega kmetijstva. V zadnjem času jih lovijo za namene kitajske medicine. Mnogi namreč verjamejo, da deli telesa pasavca ljudi ozdravijo določenih bolezni. Nekatera domorodna ljudstva verjamejo, da pasavci prinašajo smrt, in jih ob srečanju ubijejo.

ZANIMIVOSTI O PASAVCIH

Ali veš, da je največja živeča vrsta pasavca orjaški pasavec (Priodontes maximus), ki z repom zraste do 150 cm in tehta do 54 kg? Najmanjši predstavnik skupine pasavcev pa je rožnati pasavec (Chlamyphorus truncatus), dolg le 13–15 cm in v povprečju težak 85 g.
Ali veš, da so gliptodonti izumrla skupina orjaških pasavcev, ki so dosegli kar 150 cm v višino in tehtali celo do 2 toni? Najzgodnejši odkriti fosili gliptodontov v Južni Ameriki so znani iz poznega eocena pred približno 38 milijoni let. Ko sta se ameriški celini povezali, je ta skupina gigantskih pasavcev poselila tudi južni del Severne Amerike pred približno 2,7 milijoni let.
Ali veš, da pasavce pogosto uporabljajo pri proučevanju gobavosti, saj so skupaj z mangabiji, zajci in mišmi med redkimi znanimi vrstami, ki se lahko okužijo s to boleznijo? Za okužbo so posebej dovzetni zaradi nižje telesne temperature, 34°C, ki je gostoljubna za bakterijo gobavosti Mycobacterium leprae. Podobno temperaturo ima tudi človeška koža. Znanstveniki sklepajo, da se je gobavost ob kolonizaciji Novega sveta v poznem 15. stoletju na pasavce prenesla z ljudi.
Ali veš, da je devetpasasti ali navadni dolgonosi pasavec s svojim nenavadnim reproduktivnim sistemom, v katerem se rodijo štirje genetsko enaki potomci, ki so rezultat enega izvirnega jajčeca, dober predmet za znanstvene, vedenjske ali medicinske teste, ki zahtevajo identične biološke in genetske značilnosti proučevanih živali? To je edino zanesljivo izražanje poliembrionije v razredu sesalcev in obstaja le znotraj rodu Dasypus. Druge vrste, ki kažejo to lastnost, so zajedavske ose, nekateri ploščati črvi in različni vodni nevretenčarji.